Gary Numan | Dead Son Rising (2026 Deluxe Editions)
Dead Son Rising (2011) je šestnajsti studijski solo album Garyja Numana, ki ga je napisal in produciral v sodelovanju z Numanovim dolgoletnim sodelavcem Adejem Fentonom. Kritiki in oboževalci album obravnavajo kot eno njegovih najmočnejših, najbolj koherentnih in atmosferskih izdaj v 21. stoletju.
Koncept plošče je izviral iz niza demoposnetkov, ki jih je Numan posnel za prejšnje projekte, a niso bili izdani. Ko je pojasnjeval, kako je album dobival obliko, je dejal: “Prvotne ideje, ki so sprožile te pesmi, so zdaj komaj še vidne. Preraslo je v drugo zver, nekaj bolj eksperimentalnega.”
Težek, temačen in globoko kinematografski – Dead Son Rising je mešanica industrial rocka in elektronskega goth-syntha. Zaradi močnih synth linij, popačenih kitar in klavstrofobične produkcije so kritiki album primerjali s skupino Nine Inch Nails (skupino, na katero je Numan močno vplival in s katero je bil na turneji). Mnoge skladbe so globoko osebne in raziskujejo problematične odnose ter čustvene izdaje. Pesmi, kot sta ‘We Are The Lost’ in naslovna skladba ‘Dead Sun Rising’, pa črpajo navdih iz znanstvenofantastičnega fantazijskega romana, ki ga je Numan takrat pisal.
Dead Moon Falling (2011) je spremljevalni remix album za Dead Son Rising z miksi, ki jih je kuriral Numan in vključujejo širok nabor umetnikov, med drugim Tima Burgessa (Charlatans), Aleca Empireja (Atari Teenage Riot), Gazelle Twin in Sonoio (NIN).