Zgodba o sodelovanju med Steve Vaijem in Joe Satrianijem se je začela že leta 1973, ko je takrat 13-letni Steve Vai začel hoditi na ure kitare k le štiri leta starejšemu Joe Satrianiju na Long Islandu v New Yorku. Od takrat sta oba zgradila legendarni solistični karieri in si večkrat delila oder, med drugim na znamenitih turnejah G3. Vendar sta šele zdaj zares združila svoje ustvarjalne moči na celotnem albumu z novim materialom.

Na albumu The Sea of Emotion se Satrianijev melodični čut in Vaijevo eksperimentalno ter ekspresivno igranje kitare srečata v dinamičnem medsebojnem delovanju, kjer glasbenika izmenično izzivata drug drugega z virtuoznimi solažami in gradita podrobne harmonije. Album sega od surove rock energije v "Mayhem" in "Bronco Freight Train" do temnejših, filmskih vzdušij v "Old Sins Have Long Shadows" in veličastni "I Wanna Play My Guitar", kjer kot gostujoči pevec sodeluje legendarni rock vokalist Glenn Hughes.

Glasbeno in čustveno središče albuma je tridelna naslovna suita "The Sea of Emotion". Zadnji del vsebuje celo originalni posnetek na traku z ene od Vaijevih zgodnjih lekcij kitare pri Satrianiju in tako ustvarja neposredno povezavo med mladostjo obeh glasbenikov in njunim skupnim glasbenim dosežkom več kot pol stoletja pozneje.