Tindersticks | Dog Roses
S svojim novim albumom Dog Roses Tindersticks naredijo še en velik korak v svojem glasbenem razvoju. Predhodnik Soft Tissue iz leta 2024 je odprl vrata v novo glasbeno pokrajino, Dog Roses pa je še en izrazit skok v neznano. Po 15 albumih ima britanska skupina še vedno željo in pogum, da izzove svoj zvok in razišče nove ustvarjalne možnosti.
Album Dog Roses je nastal v povsem novih okoliščinah. Po 20 letih v svojem dobro znanem studiu, vzdušnem in skoraj cerkvenem prostoru, so Tindersticks okolje zamenjali za bolj skrit, podzemni studio. Selitev je postala ustvarjalna prelomnica, kjer stari delovni postopki niso več delovali po pričakovanjih, zato je morala skupina najti nove pristope tako k pisanju pesmi kot k snemanju. To je rezultiralo v albumu, ki ga zaznamujeta obnovljena samozavest, eksperimentiranje in drugačna glasbena svoboda.
Za frontmana Stuarta Staplesa je bilo delo pri Dog Roses hkrati izziv njegovemu običajnemu načinu pisanja pesmi. Medtem ko so imela njegova besedila pogosto jasen občutek za čas in kraj, se nove pesmi v večji meri vrtijo okoli bežnih vtisov, intuitivnih čustev ter številnih misli in nasprotujočih si emocij, ki se lahko porajajo v enem samem trenutku. To je glasba, ki poskuša ujeti nekaj neoprijemljivega – vonj, cmok v grlu ali kratek utrinek lastnega odseva.
Album Dog Roses je produciral in posnel Stuart Staples med decembrom 2025 in avgustom 2026. Čeprav se skupina premika v nove smeri, je prav posebna glasbena kemija med člani tista, ki še naprej tvori temelj. Sproščeno bobnanje Earla Harvina, pustolovski bas Dana McKinnasa, nepredvidljivi glasbeni prispevki Davida Boulterja in kitarsko igranje Neila Fraserja, ki išče meje, vsi prispevajo k oblikovanju značilnega zvoka albuma.
Na albumu se skupini Tindersticks pridružita še gostujoča glasbenika Dave Okumu na električni kitari in Julian Siegel na saksofonu, medtem ko pri dveh skladbah sodelujejo godalni aranžmaji pod vodstvom dolgoletne sodelavke skupine, Lucy Wilkins.